Zgodovina
| |
 | |
Galaksija |
V prvi številki revije "Računari u vašoj kuči" (v slovenščini "Računalniki v vaši hiši", ki je bila posebna izdaja revije Galaksija) je bil leta 1984 objavljen članek, kako doma sestaviti osebni računalnik. Pri tem sestavljanje ne pomeni sestavljanja v današnjem pomenu besede, ko lahko računalnik sestavimo iz računalniških komponent, kot so osnovna pološča, grafična kartica,... ampak samo izgradnjo računalnika iz najosnovnejših gradnikov, kot so upori, kondenzatorji, čipi,...
Zakaj sploh zgraditi računalnik doma?
V tedanjih časih je pač država omejevala uvoz osebnih računalnikov (ter še mnogo drugih stvari, da se državljani ne bi nalezli "slabosti s kapitalističnega zahoda"). Pravzaprav ga je celo prepovedovala, razen za povratnike iz tujine, ki so računalnik lahko legalno uvozili (ter seveda pri tem plačali masten davek in carino). Kar je v praksi pomenilo, da običajen državljan ni mogel legalno uvoziti osebnega računalnika. Računalnika domače proizvodnje pa si zaradi cene preprosto ni mogel privoščiti.
Vsak pa je lahko doma kupil večino delov, potrebnih za sestavljanje računalnika, ostale pa legalno uvozil!
Načrt za izgradnjo je delo Voje Antonića, računalnik pa po zmogljivostih ni bil primerljiv (po besedah samega avtorja!) s takrat najbolj razširjenimi računalniki, kot sta bila Commodore 64 ali Sinclair Spectrum, ampak bolj z Sinclairovim ZX 81. Je pa bil (vsaj v Jugoslaviji) od njiju precej cenejši. Vgrajen je bil tolmač za BASIC, ki je bil optimizirana različica Microsoftovega (level I) BASICa. Pri tem je bil Microsoftov BASIC samo izhodišče za povsem spremenjeno in optimizirano različico BASICa in ni šlo za piratsko verzijo. Avtor je dodal nekaj novih ukazov, nekatere pa je celo skrajšal ter s tem pridobil še nekaj byteov. Avtorju je uspelo v enako količino pomnilnika (4KB) "stlačiti" kar nekaj možnosti, ki jih Microsoftov BASIC ni imel, npr. funkcije za delo z nizi.
Računalnik je imel vgrajene samo velike črke (podobno kot Texas Instruments TI 99/4A) ter precej nizko ločljivost (64 x 48 pik) v grafičnem načinu. Slednje je bilo posledica prepočasnosti računalninka - računalnik enostavno ni bil dovolj hiter, da bi lahko izrisal večje število pik na zaslonu.
Članek v reviji je naletel na izjemen odziv bralcev. Tako je bilo naročenih 7000 (po nekaterih podatkih celo 10000) kompletov (delov za sestavo) računalnikov, čeprav so avtorji pričakovali okrog 100 naročil.
Komercialno različico računalnika je izdeloval "Zavod za učila i nastavna sredstva" v sodelovanju z "Elektroniko inženjering" in je bila v uporabi v vseh beograjskih (in mnogih drugih) šolah. Na voljo sta bili dve verziji - prva s 4KB RAM-a in 4KB ROM-a ter razširjena s 6KB RAM-a in 8KB ROM-a. Razširjena verzija je v ROM-u vsebovala dodatne ukaze in matematične funkcije v BASIC-u
Galaksija je imela veliko možnosti za razširitve, predvsem zaradi tega, ker je bila o njej znana vsaka najmanjša podrobnost. V revijah "Računari" in "Svet kompjutera" so bili objavljeni načrti za razne dodatke, npr. EPROM programator, zvočno kartico, razširitev pomnilnika, višja ločljivost,... Na beograjskem valu 202 pa so vsako soboto imeli celo poseben programski blok namenjen Galaksiji!
Pozneje je bil izdelan še računalnik "galaksija plus", ki je bil v osnovi enak predhodniku, vendar z 48 kB RAM-a, grafiko visoke ločljivosti ter "zvočno kartico" s trikanalnim generatorjem zvoka.
Zaradi nizke cene (v primerjavi z ostalimi "domačimi" računalniki), kar dobre ponudbe programske opreme in strojnih dodatkov ter nenazadnje za tiste čase kvalitetnega priročnika (avtorja Dejana Ristanovića) je galaksija postala najbolj razširjen jugoslovanski računalnik.